Absorpcija

Absorbcija je postopek privzema neke snovi, ki poteka vzdolž prebavnega trakta. Nekatere snovi se absorbirajo že v ustih skozi sluznico, vendar je ta način absorpcije za prevzem večje količine snovi zanemarljiv. Večina hranil se absorbira v tankem črevesu preko črevesnih resic.

Absorpcija neke snovi je odvisna od mnogih faktorjev, predvsem njene količine, topnosti, naboja, velikosti, obstojnosti v prebavnem traktu, zdravstvenega stanja prebavnega trakta, zaužite hrane, itd.

Med tem ko je na primer glukoza dobro absorbilna, nekatere snovi, na primer Vitamin B12, Vitamin D in še mnoge druge same po sebi niso absorbilne, če ni na voljo mehanizmov absorpcije ali spremljevalnih snovi.

Poenostavimo. Vitamin D v mleku se dobro absorbira, ker je v mleku dovolj maščob v katerih se raztopi. Vitamin D v tableti, ki jo poplaknemo z vodo, ni dosegljiv telesu, ker se Vitamin D v vodi ne raztaplja. Vitamin B12 je posebne sorte molekula in potrebuje ločeno razlago, ki jo najdete tukaj .

Absorpcija liposomov​

Ker nekaterih snovi naše telo ne more absorbirati obstajajo mehanizmi, ki absorpcijo povečujejo.

Uporaba neionskih sufraktantov (po domače detergentov) je pogosta v prehranski industriji, saj delujejo kot emulgatorji vendar lahko resno pooškodujejo črevesno sluznico. Med tistimi, ki se uporabljajo sta predvsem dva, ki sta dokazano škodljiva:

• Polisorbat

• Sukrozni estri

Oba poškodujeta črevesno steno tako, da postane bolj propustna, kar pomeni, da poleg boljše absorpcije želene substance dovolita vstop tudi snovem, ki ne bi smele vstopati v naše telo in to po poteh, ki niso temu namenjene, kar je podobno »leaky gut« sindromu, ki je vzrok marsikatere kronične bolezni.

Uporaba tek substanc je torej bolj škodljiva, kot je lahko katerikoli pripravek, ki vsebuje lete, blagodejen.

Kaj nam torej preostane?​

Preostanejo nam liposomi. Strukture, ki so sestavljene iz človeku lastnih (biokompatibilnih) snovi, ki imajo same po sebi še celo pozitivne učinke na naš organizem.

Liposomi zaščitijo snovi, ki jih želimo vnesti v telo, pred delovanjem prebavnih encimov in visoko kislostjo okolja. Najbolj nazoren primer zaščite je viden pri Liposomskem Glutationu, katerega razliko v krvni koncentraciji lahko vidimo in merimo samo po zaužitju liosomske oblike, saj je Glutation kot peptid, ki ni zaščiten pred prebavnimi encimi podvržen popolnemu razpadu in se kot tak ne more absorbirati.

Nekatere snovi telo samo, aktivno zaščiti pred škodljivimi vplivi prebavnega okolja, tak je na primer Vitamin B12. Če zaščitnih faktorjev primanjkuje (npr v primeru bolezni, stresa, ..) potem je absorpcija Vitamina B12 nemogoča. Lisposmi tudi v tem primeru opravijo nalogo, zaščitijo B12 in omogočijo njegovo absorpcijo.​

Kako natančno delujejo liposomi?​

Obstaja več hipotez.

1. Liposomi se nespremenjeni zaradi vplivov okolja zlivajo z membranami črevesni celic (Fuzija).
2. Liposomi se delno spemenijo, pod vplivom encimov in se ponovno formirajo s pomočjo žolčnih kislin. Črevesne celice jih privzamjo z endocitozo (zaobjemanje).
3. Liposomi samostojno ali s pomočjo celice , nespremenjeni prehajajo v notranjost črevesnih celic, kjer jih celice razgradijo in se sprosti aktivna učinkovina.

Glede na to, da kljub vsem prizadevanjem ne vemo natačno kako in kje se vrši obsorpcija, pa nam opravljene študije kažejo, da je absorpcija bistveno izboljšana tako  pri vodotopnih substancah, kot maščobotopnih snoveh, peptidih, kompleksnih-velikih molekulah. Pri snoveh, ki enostavno prehajajo črevesni steno, kot pri tistih kjer je absorpcija brez dodatne pomoči zanemarljiva ali nična.​