O absorpciji

Absorpcija je veliko bolj zapleten process, kot bi se morda lahko zdelo na prvi pogled. Seveda se zdi krivično, da nekatere, predvsem strupene substance relativno enostavno prehajajo v naše telo, druge, ki jih pa nujno potrebujemo kot so določeni vitamini, ali pa tiste, ki bi nam prinesle zdravstveno korist, pa ne. A tako je. In če želimo iz zdravilnih rastlin izvleči največ koristi, je dobro, da te mehanizme poznamo in jih znamo primerno in pravilno prilagajati ali obiti.

Eden izmed prvih in enostavnejših parametrov je topnost aktivne učinkovine.

Vodotopne učinkovine naše črevesne celice praviloma (ni pa vedno tako), z lahkoto vsrkajo.

Maščobotopne učinkovine, ali nasploh slabo topne substance, potrebujejo dodatno pomoč. Če se nahajajo v oljni raztopini, ali v drugih maščobah, potem bo oljni/maščobni del poskrbel, da se bo sprožilo izločanje žolča, ki deluje kot emulgator (snov, ki omogoči maščobotopni snovi, da se raztaplja v vodi. To najbolje ponazorimo z delovanjem detergenta pri pomivanju mastne posode). Tvorili se bodo vezikli, bodisi micele ali liposomom (Linki na sliko miceov in Liposomov) podobne tvorbe (odvisno od maščobnega dela), ki bodo omogočili boljšo absorpcijo aktivnih učinkovin.

Občutljive substance in ali velike molekule kot je na primer B12, ki odgovarja obema karakteristikama, je zelo dober primer kako telo obravnava takšne snovi. Absorpcija Vitamin B12 se začne že v ustih – ampak to ne pomeni, da prehaja skuzi zdravo in nepoškodovano ustno sluznico. V slini se nahaja snov, ki vitamin B12 zašiti pred kislim okoljem želodca. Kasneje v začetku tankega črevesa, ga prevzame nova snov, ki ga mora nedotaknjenega pripeljati do konca tankega črevesa, kjer ga telo preko posebnih receptorjev prepozna in vsrka. Kaj se bolj natačno dogaja z B12 in zakaj je to pomembno, lahko preberete tukaj (link na Blog B12).

Seveda to še zdaleč ni konec absorpcije. Enterociti (vrhnje celice tankega črevesa) imajo mehanizme, ki vsako substance, ki vstopi pregleda in ovrednoti. Če jo prepozna kot tujo, telesu nepotrebno jo ali vrne v črevo (npr,: P-glikoproteini, ki omogočajo efflux), ali pa jo začne aktivno spreminjati, do stopnje, ko telesu več ne more predstavljati nevarnosti (metabolizem preko Citohromoskih podenot, npr. CYP 3A4). Žal se tako vede tudi do nekaterih substanc, ki bi lahko bile za telo koristne. Ta process se seveda nadlajuje tudi v naših jetrih.

Potrebno je tudi omeniti, da se nekatere za telo pomembne snovi, kot so Glukoza, Vitamin B12, Vitamin C in še mnogo mnogo drugih snovi absorbira v telo po zelo natančno izdelanih mehanizmih in poteh. Torej v skoraj nobenem primeru, naše črevo, če je le zdravo, ne prepušča snovi kot cedilo za čaj.

Je pa ideja cedilla za čaj, včasi mamljiva za proizvajalce prehranskih dopolnil, ki zadnje čase kar tekmujejo, kdo bo objavil višji večkratnik absorpcije. Včasih se le ti  poslužujejo neionskih surfaktantov (polisorbati, Chremofor, sukrozni estri, ipd), ki zelo dobro raztapljajo slabo topne učinkovine in jih naredijo vodotopne. Žal po to ni vse, te snovi poškodujejo sluznico črevesaja in povzročajo, da se spoji (tight junctions) med črevesnimi celicami razrahljajo, ter tako omogočajo snovem, ki jih naše telo ne želi in ne sme vsrkati, prosto pot v naše telo.

PAST “ENEGA MALEGA PIVA”

Malo pivo, odraslemu človeku ne bo škodovalo – torej sklepamo, da alkohol ne škodi. Takšno sklepanje se velikokrat prenese na področje prehranskih dopolnil v želji, da bi bili izdelki najboljše absorbilni. Saj vemo, v, marketingu štejeje beseda “naj” zelo veliko. Vselej pa to le ni najbolje. Dogajalo se je že, da so tako benigne in zdrailne substance kot je ekstrakt zelenega čaja (v tem primeru EGCG – epigalokatehin galat) povzročile odpoved jeter. Ko povečujemo absorpcijo določene substance mora vedeti, za koliko jo povečujemo in temu primerno prilagoditi količino, ter upoštevati NOAEL (no observed adverse effect level) in LOAEL (Lowest observed adverse effect level), pri ljudeh. Če tega podatka nimamo, nam lahko služijo tudi podatki na živalih, ki pa jih je potrebno pravilno preračunati. Če ni podatka niti za živali, potem je smiselnost povečevanja absorpcije nična, saj je tveganje preveliko.

Pri povečevanju absorpcije, je potrebno nameniti dodatno pozornostu, tudi morebitnim iterakcijam z zdravili, ki jih uporabnik morda lahko uporablja.

Torej “100x boljša absorpcija” in podobne trditve, ki jih včasih najdemo je potrebno oceniti z določeno rezervo in seveda tudi, da če podatek drži, z mislijo na varnost.

Pri Neoherbalu v procesu nastajanja vsakega izdelka vedno pazimo, da so nam za vsako substanco znani vsi potrebni parametri, da lahko zagotavljamo varnost in učinkovitost končnih izdelkov.